Mini festival svobodno improvizirane glasbe in free jazza v Klubu Gromka bo otvoril bobnar Jaka Berger, ki bo izvedel kompozicijo Treatise skladatelja Corneliusa Cardewa. V improvizacijskem duetu se bosta srečala multiinštrumentalist Samo Kutin in redni povratnik na tukajšnje odre, francoski saksofonist Jean-Luc Guionnet. Nato bo nastopil trio Watch for Dogs, v katerem se saksofonistu Cenetu Resniku pridružujeta italijanski kontrabasist Giovanni Maier in tolkalec Zlatko Kaučič. Za konec pa bo Gromkin oder zavzela zasedba Koromač, ki je v letošnjo jesen stopila z novim albumom Punk Enough?
JAKA BERGER – bobni
Brgstime
Svoje projekte je poimenoval Brgs Time in pod tem imenom tudi posnel prvo free jazzovsko ploščo s slovenskim kitaristom Samom Šalamonom in italijanskim saksofonistom Achillejem Succijem. S skupino Sport Billy krši embargo je l. 2012 izdal po mnenju nekaterih album desetletja v slovenskem neodvisnem prostoru. Izdal je glasbo za unikatno prepariran komplet bobnov Brgstime – Ray of Sound/Žarek zvoka. Na prepariranem strunskem kosu nastopa z eksperimentalnim projektom Partija, in sicer v različnih formacijah z Matejem Stupico, Špelo Škulj, Nejcem Bahorjem, Bojanom Krhlankom, Vitjo Balžalorskym ... Nastopal je v gledališki predstavi Gremo vsi!, trenutno pa nastopa v predstavi Novo mesto readymade!, obe v režiji Mareta Bulca. Bobne igra v skupinah Barka tone in bele plombe in Ludovik Material. Z Balžalorskym tvori dronerski duet The B. Bees. V zadnjem letu veliko sodeluje z glasbeniki iz tujine, kot so Marina Džukljev, Antti Virtaranta, Rieko okuda, Dario Fariello ... Na tokratnem nastopu bo izvajal kompozicijo Treatise skladatelja Corneliusa Cardewa, s katero se je prvič srečal na delavnici Keitha Rowa v Jakopičevi galeriji leta 2009. Grafike so ga inspirirale k zvočni razširitvi kompleta bobnov, iz katerega je nastal unikatno prepariran in elektrificiran komplet bobnov s strunami, s katerim je na ploščo zabeležil štiri strani kompozicije Treatise. Plošča bo uradno izšla in bo na voljo na dan nastopa.
JEAN-LUC GUIONNET – saksofon
JLG-web
V Lyonu rojeni Guionnet je človek raznolikih ustvarjalnih in raziskovalnih interesov – improvizator, skladatelj elektroakustične glasbe, slikar, performer in filozof, ki je diplomiral na Sorboni iz sodobne umetnosti in estetike. Pri nas ga poznamo predvsem v vlogi saksofonista in organista, ki se je tukajšnjemu občinstvu predstavil na več samostojnih koncertih svobodno improvizirane glasbe, pa tudi na nastopih z drugimi improvizatorji (npr. Seijirom Murayamo) in zasedbami (free jazzovski trio The Ames Room). V Parizu delujoči glasbenik je kot solist, z lastnimi zasedbami in v raznih sodelovanjih doslej izdal več kot trideset plošč po vsem svetu, napisal številne skladbe in ustvaril več radijskih iger in programov za Radio France. Med njegovimi sodelavci v polju elektroakustične glasbe so Eric La Casa, Eric Cordier, Pascal Battus, Edward Perraud, Frédéric Blondy, Sophie Agnel, André Almuro, Olivier Benoit idr. Igra predvsem v lastnih zasedbah Hubbub, Phéromone in The Ames Room (s Claytonom Thomasom in Willom Guthriejem). Komponira predvsem za teater, plesni teater in eksperimentalne filme. Kot organist združuje veščino improvizacije z jezikom sodobne glasbe 20. stoletja. Igral je po cerkvah in samostanih po vsej Evropi, največ v Franciji, pa tudi v Avstriji, Veliki Britaniji, Španiji, Švici, na Škotskem… Posnetki teh koncertov so izšli na več nosilcih zvoka v Franciji, Maleziji, ZDA in na Japonskem.
SAMO KUTIN
Kutin (1982) je znan po rabi nekonvencionalnih inštrumentov, bodisi tistih, ki so že izginili iz vsakdanje rabe, ali doma narejenih zvočil, sestavljenih iz strun, lesa, buč, železa, kamna, stekla in smeti. Eden izmed tradicionalnih inštrumentov, ki jih uporablja, je tudi madžarsko srednjeveško glasbilo hurdy gurdy, s katerim ga lahko vidimo na ljubljanskih ulicah in na nastopih eksperimentalne improvizacije. Vodi glasbene delavnice za otroke, ustvarja glasbo za pravljice in gledališča in med drugim sodeluje v glasbenih skupinah Samo Gromofon, Salamandra salamandra, Najoua, Horda grdih in Širom. Na polju neidiomatične improvizacije zadnja leta poglobljeno raziskuje zvočno hrupni potencial hurdy-gurdyja, ki ga poleg učinkovitih preparacij suvereno in s hoteno grobostjo ozvočuje prek kontaktnih mikrofonov in akustičnih resonatorjev, kot so vzmeti in sodi. Lahko bi rekli, da predvsem z uporabo kontaktnih mikrofonov skenira in na plano vleče drobovne procese inštrumenta, z direktno fizično aplikacijo pa tudi povzroča in plasira do sedaj neznana trenja.
WATCH FOR DOGS
Cene Resnik – tenorski saksofon
Giovanni Maier – kontrabas
Zlatko Kaučič – bobni, tolkala
Cene Resnik vodi sestav Watch for Dogs z Giovannijem Maierjem in Zlatkom Kaučičem. Vsi trije glasbeniki so izkušeni tako na področju jazza kot tudi proste improvizirane glasbe. Glasba, ki jo igrajo, predstavlja izvirnost vseh treh izvajalcev/avtorjev ter široko področje improvizacijskih elementov in spontanih kompozicij z razširjeno tehniko igranja na vse tri akustične inštrumente. Spontanost ni le pristop k prosti improvizaciji in sami tehniki komponiranja, ampak gre za dejansko stanje kreativnega uma.
KOROMAČ
Koromač bandcamp
Sekstet Koromač, nadgradnja prvotnega hardcorovskega tria, svojo mešanico metaliziranega hardcora in improvizacije gradi z dvema kitarama in dvojnimi bobni ter basom in saksofonom kot vodilnima inštrumentoma. Kljub mladosti gre za izoblikovane glasbenike, ki radi izzivajo ustaljena žanrska pravila. Udeleženci Klubskega maratona 2013 so septembra objavili svoj drugi album Punk Enough?
Recenzija plošče Punk Enough?: Marko Karlovčec, Tolpa bumov, Radio Študent
Fotografiji (Koromač) : Tina Jenko
Fotografija (Jean-Luc Guionnet in Samo Kutin): Nenad Borovščak
Fotografija(Jaka Berger): Špela Škulj
Drumartica (Simon Klavžar in Jože Bogolin)
Program:
Alejandro Viñao: Book of Grooves
Akira Miyoshi: Etude Concertante
Matej Bonin: Trash me out!
Bruce Hamilton: Night Trips
Igor Stravinsky: Tango
Drumartica je ena najbolj prepoznavnih evropskih tolkalnih zasedb v zadnjem času. Po uspehih na prestižnih tekmovanjih v Luksemburgu (IPCL) in Bolgariji (PENDIM) je duo koncertiral v ZDA, Rusiji in širom Evrope v pomembnih dvoranah, kot so Carnegie Hall v New Yorku, Berlinska filharmonija, Auditorio de Tenerife in Gledališče Ermitaž v Sankt Peterburgu. Občinstvo rado prihaja na njune koncerte zaradi sproščenega in prijetnega vzdušja, atraktivne glasbe za vsako uho ter energičnega nastopa.
Simon Klavžar in Jože Bogolin sta se izpopolnjevala na Visoki šoli za glasbo v Münchnu pod mentorstvom prof. dr. Petra Sadla, enega najuspešnejših tolkalcev v svetu, ter pod mentorstvom članov Ensembla Modern v Frankfurtu. Leta 2006 sta začela za zabavo skupaj muzicirati, njuno sodelovanje pa ju je kmalu pripeljalo do izjemnih uspehov na mednarodnih prizoriščih.
Že v študijskih časih v Sloveniji sta člana dua izstopala s svojimi samostojnimi recitali in solističnimi koncerti s slovenskimi orkestri (Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet, Orkester Akademije za glasbo). Njuna koncertna pot pa ju je nato ponesla v ZDA, Rusijo, Španijo, Luksemburg, Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Švico, Srbijo, Bosno in Hercegovino, na Nizozemsko ter v številne kraje po Sloveniji.
Člana dua sta zelo dejavna na področju izobraževanja mladih glasbenikov v okviru seminarjev in delavnic. Pomemben del njune dejavnosti predstavlja naročanje in izvajanje novih del, redno pa koncertirata tudi z različnimi ansambli in orkestri. Duo ni samo klasična komorna zasedba za koncertno dvorano. Nastopal je tudi v alternativnem Metelkova Mesto v Ljubljani ter na Festivalu Čadrg Records. Poleg tega duo sodeluje tudi z bendom Melodrom v inovativni mešanici rocka in tolkalnega dua, nastopa kot solist z pihalnimi orkestri, sodeluje pri projektih koncertov za otroke Mini.Musik v Münchnu ter s festivalom za sodobno glasbo Slowind v Ljubljani. Drumartica je zastopnik za tolkala Adams iz Nizozemske in palice Innovative Percussion iz ZDA.
Povezava:
Drumartica
Video:
https://youtu.be/YA007nhJXt0
https://youtu.be/t_-ZTLJ5xzE
Vstopnina: 5€.
Koncert sofinancira Ministrstvo RS za kulturo.
Organizacija: KUD Mreža
Program:
Magnus Lindberg: Metal Work
Astor Piazzolla: Milonga sin Palabras
Johann Sebastian Bach: Chaconne v d-molu, BWV 1004
Anna Ignatowicz-Glinska: Toccata
Steve Reich: Piano Phase
Richard Galliano: New York Tango
Marko Hatlak, slovenski harmonikar idrijskih korenin, je svojo glasbeno pot začel pri šestih letih v lokalni glasbeni šoli, po Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pa ga je pot vodila v Nemčijo – najprej v Weimar, nato pa še v Würzburg, kjer je podiplomski študij zaključil pri slovitem profesorju Stefanu Hussongu. Kot solist in v sodelovanju s številnimi priznanimi izvajalci, zasedbami in orkestri ter njihovimi dirigenti, je v petnajstih letih aktivnega koncertiranja na domačih in tujih odrih uspel zgraditi svojstven in razpoznaven pristop. Raznolike zvrsti – tango, etno, baročno in sodobno glasbo – poslušalcem z odra približa tudi z besedo in tako na vsakem koncertu razvije pristen stik z obiskovalci.
Njegovi aktualni projekti so: Marko Hatlak Solo, Stefan Milenkovich & Marko Hatlak Tango Compás, Marko Hatlak & Funtango, Duet Marko Hatlak – Karmen Pečar Koritnik, Kapobanda in Učna ura za otroke Od Bacha do Tanga. Sodelovanja v preteklosti: Moskovska filharmonija, Jenska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija, En Shao, Marko Letona, David De Villiers, Carnina Slovenica, Karmina Šilec, Stefan Milenkovich, Vlatko Stefanovski, Stefan Hussong, Una Palliser, Neil Innes in Tommy Emmanuel, Mate Bekavac, Mojca Zlobko, Karmen Pečar Koritnik, Irena Preda, Miho Maegaito, Distango, Marko Hatlak & Funtango, Stefan Milenkovič, Marko Hatlak in Ars tango ter Terrafolk.
Po albumu tanga z zasedbo Distango (Založba DUX, 2003) in zbirki skladb Astorja Piazzole History s skupino Funtango (Založba kaset in plošč RTV Slovenija, 2008) je Hatlak v zadnjih letih objavil več cedejev za kranjsko založbo Klopotec. Kot solist je posnel album glasbe J. S. Bacha in ploščo sodobne glasbe za harmoniko. Z violončelistko Karmen Pečar Koritnik sta posnela zbirko skladb različnih avtorjev, z violinistom Stefanom Milenkovichem pa album Tango Compás.
Tolkalec Jože Bogolin je po končani glasbeni šoli v Krškem šolanje nadaljeval na SGBŠ Ljubljana in Akademiji za glasbo v Ljubljani, magistrski študij pa je opravil na münchenski Visoki šoli za glasbo in teater v razredu prof. Peter Sadla. Kot solist in član raznih sestavov se pojavlja na odrih po vsem svetu, najbolj aktivno v zasedbi Drumartica – Slovenskem tolkalnem duu, ki je eden najbolj odmevih in razpoznavnih tolkalnih duov v svetu. Od leta 2011 deluje kot profesor za tolkala na Ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet. Kot umetniški vodja pa oblikuje tolkalni festival Xylodrum in cikel koncertov Metabonma.
Med umetniki, s katerimi sodeluje, so Mate Bekavac, Richard Tognetti, Marko Hatlak, Jan Cober, družina Boginov, Vladimir Askhenazy, N. J. Živković, Keiko Abe, Momoko Kamiya, Peter Sadlo, Bogdan Bacanu, Eric Sammut, Katarzyna Mycka, John Beck, Peter Erskin, Ludwig Albert... Kot član in solist igra z različnimi orkestri in komornimi sestavi: EUYO Wind Ansamble, EUYO Simfonični orkester, Slovenska filharmonija, RTV Orkester Ljubljana, SNG Opera-Balet Orkester Ljubljana, Komische Oper Berlin, Australian Chamber, Perkumania, Slowind in Drumartica.
Prvenec Drumartica I dua Drumartica dopolnjuje pestro zbirko Jožetovih zvočnih zapisov s priznanimi umetniki, kot so Jorge Ben (Dejavu Rec), Orkester RTV Slovenija/Jurg Wyttenbach (RTVS), TASF(ZKP), Hamo&Tribute 2love, Dejan Lapanja in Katarina Juvančič…
Povezavi:
Marko Hatlak
Drumartica
Video:
http://www.youtube.com/watch?v=-DGVbxrWkVY
http://www.youtube.com/watch?v=Gc32_7tmvmc&feature=youtu.be
http://www.youtube.com/watch?v=3FhPiQ0G3sY&feature=player_embedded
https://youtu.be/-_4P8wuu5Og
https://youtu.be/JNu2KJ_ja4k
Vstopnina: 5€.
Koncert sofinancira Ministrstvo RS za kulturo.
Organizacija: KUD Mreža
Zasedba:
Peter Ajtai – kontrabas
Marco Eneidi – altovski saksofon
Miklós Szilveszter – bobni
Markus Krispel – altovski in tenorski saksofon
Povezavi: A.M.P trio
in AKM'TRIO at New Jörg
Vstopnina: prostovoljni prispevki.
Koncert sofinancirata Ministrstvo RS za kulturo in Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo.
Organizacija:
KUD Mreža in Prulček bar
www.prulcek.si
Zasedba:
Peter Ajtai – kontrabas
Marco Eneidi – altovski saksofon
Miklós Szilveszter – bobni
Markus Krispel – altovski in tenorski saksofon
Povezavi: A.M.P trio
in AKM'TRIO at New Jörg
Vstopnina: prostovoljni prispevki.
Koncert sofinancirata Ministrstvo RS za kulturo in Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo.
Organizacija:
KUD Mreža in Prulček bar
www.prulcek.si
Kje: SOT-24,5; Stavba Lovci, Metelkova mesto
Vodi: Uroš Gustinčič.
Kdaj: Od ponedeljka, 12. 10., do četrtka, 15. 10., 14.00-18.00.
Kje: SOT-24,5; Stavba Lovci, Metelkova mesto
Vodi: Uroš Gustinčič.
Delavnica je namenjena mladim od 15. do 29. leta, začetnikom in tistim, ki bi radi obnovili znanje. Na delavnici se boste skozi vaje naučili uporabljati Flash. Spoznali bomo osnovna orodja, naredili bomo nekaj bolj ali manj preprostih animacij, seznanjeni boste tudi z osnovnim programiranjem vaših animacij (ActionScript). Potrebno predznanje: osnovno delo z računalnikom. Zaželeno je, da s seboj prinesete svoj računalnik (laptop). Če ga nimate, prosimo, da nas na to opozorite ob prijavi.
O mentorju: Uroš Gustinčič se ukvarja z internetom, Flash animacijo in računalniškim programiranjem.
Prijave: mladamenza@gmail.com (predmet: Delavnica Flash animacije).
Udeležba: brezplačna.
Organizacija: KUD Mreža
Zbiramo prijave tudi za delavnico računalniškega programiranja, ki jo bomo na podlagi zadostnega števila prijavljenih organizirali po 19. 10. 2015
Na delavnici se bomo učili osnov programiranja v jeziku Java.
Namen delavnice je, da se udeleženci spoznajo z osnovami računalniškega programiranja. Pridobili bodo znanje, ki jim bo omogočilo, da se bodo znali sami izpopolniti v Javi ali se naučiti še kak drug programski jezik. Potrebno predznanje: osnovno delo z računalnikom. Zaželeno je, da s seboj prinesete svoj računalnik (laptop).
Delavnico bo vodil Uroš Gustinčič, ki se ukvarja z računalniškim programiranjem, internetnimi stranmi in računalniško animacijo in je aktiven v društvu Stvarnost.
Delavnica je namenjena mladim od 15. do 29. leta, začetnikom in tistim, ki bi radi obnovili znanje.
Prijave: mladamenza@gmail.com
(predmet: Delavnica programiranja)
Udeležba: brezplačna.
Organizacija: Kud Mreža
Feecho (SLO/NL):
Kaja Draksler – Fender Rhodes
Onno Govaert – bobni
Duo bo igral skladbe z albuma 'Bums', ki je izšel letos pri založbi El Negocito Records, 2015.
O albumu:
"V skladbah sta si Kaja in Onno vzela čas za pazljivo grajenje kompleksnih zvočnih struktur, v katerih kljub njihovi dolžini vešče ohranjata intenziteto in osredotočenost. Izjemno sta spretna tudi v pogostih menjavah tempa in niansiranju nosilnih fraz./…/ Siloviti grozdi klavirja se imenitno prežemajo z občutenim ritmiziranjem, Govaert pa s čutom za odtenke poglablja meandriranja Drakslerjeve. Le-ta se pogostoma približujejo avantgardnemu igranju, a pianistka vedno ohranja klasično melodičnost, ki pronica skozi še tako gosto nastlane teksture." (M. Batelić, Tolpa Bumov, Radio Študent)
radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/feecho-kaja-draksler-onno-govaert-bums
Kaja Draksler (Kranj, 1987) je pianistka in skladateljica, ki živi na Nizozemskem, kjer je leta 2014 magistrirala iz klasične kompozicije (Konservatorij Amsterdam), leta 2009 pa diplomirala iz jazz klavirja (Konservatorij za glasbo princa Clausa v Groningenu). Je tudi dobitnica najvišje nizozemske štipendije za nadarjene HSP Hyugens. Leta 2009 se je dodatno izpopolnjevala v New Yorku pri Vijayu Iyerju in Jasonu Moranu. Diskografski prvenec, na katerem se je predstavila kot skladateljica in dirigentka, je s svojo zasedbo Katarchestra objavila leta 2007. Istega leta je napisala Koncert za harmoniko in orkester Orfej in Evridika, ki ga je posnel Janez Dovč z Orkestrom Slovenske filharmonije. Poleti 2008 je izšel njen drugi album Akropola z izvirno glasbo za kvartet, naslednje leto pa je objavila album kot vodja kvarteta Acropolis z gostjo, turško pevko Sanem Kalfa. Leta 2010 je kot pianistka in skladateljica premierno predstavila svoj Koncert za klavir in Katarcehstro z naslovom Persus. Leta 2012 je izvedla prvi solistični nastop na Jazz festivalu Ljubljana, posnetek katerega je leta 2013 z naslovom The Lives Of Many Others izšel pri založbi Clean Feed. Je vodja kvinteta Acropolis, soustanoviteljica BadBoosgBanda in aktivna članica European Movement Jazz Orchestra (EMJO). Igra v duetih Feecho, Čudars-Draksler in Draksler-Santos Silva ter v zasedbi I/O. Kot pianistka in skladateljica je gostovala v Sloveniji, Italiji, Franciji, Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Romuniji, na Nizozemskem, na Hrvaškem, v Makediniji, Španiji, Švici, Turčiji, na Portugalskem, v Estoniji, Litvi, Latviji, na Norveškem, na Irskem, v Egiptu in v ZDA.
Onno Govaert je pomemben član amsterdamske jazzovske scene in del najmlajše generacije improvizatorjev. Njegovo igranje opisujejo kot "inovativno", "osupljivo", "neusmiljeno", "obsedeno od hudiča" in kot "post Jim Black". Volkskrant je njegov slog opisal kot "sproščen in poln samopobude". Poleg igranja v stalnih zasedbah Cactus Truck, Stadhouders/Govaert/deJoode in Feecho je Onno sodeloval s širokim spektrom kreativnih glasbenikov, kot so Peter Brötzmann, William Parker, Ab Baars, Terrie Ex, Peter Evans, Mats Gustafsson, Johannes Bauer, Joe Mcphee in Akira Sakata.
feecho.wordpress.com/
www.kajadraksler.com
soundcloud.com/kajadraksler
soundcloud.com/onnogovaert
www.youtube.com/watch?v=ifSf7vadzCI
Vstopnina: 5 €
Foto: Marko Serafimović
Produkcija: KUD Mreža, www.kudmreza.org
x
Vstopnine ni!
Povezave:
JLG
Jazz & More Festival Sibiu
Block-Werk & Mutations
Jean-Luc Guionnet (Lyon, 1966) je človek raznolikih ustvarjalnih in raziskovalnih interesov. Je improvizator, skladatelj elektroakustične glasbe, slikar, performer in filozof, ki je diplomiral na Sorboni iz sodobne umetnosti in estetike. Pri nas ga poznamo predvsem v vlogi saksofonista in organista, ki se je tukajšnjemu občinstvu predstavil na več samostojnih koncertih svobodno improvizirane glasbe, pa tudi na nastopih z drugimi improvizatorji (Seijiro Murayama) in zasedbami (free-jazzovski trio The Ames Room).
V Parizu delujoči glasbenik je kot solist, z lastnimi zasedbami in v raznih sodelovanjih doslej izdal več kot trideset plošč po vsem svetu, napisal številne skladbe in ustvaril več radijskih iger in programov za Radio France. Med njegovimi sodelavci v polju elektroakustične glasbe so Eric La Casa, Eric Cordier, Pascal Battus, Edward Perraud, Frédéric Blondy, Sophie Agnel, André Almuro, Olivier Benoit idr. Igra predvsem v lastnih zasedbah Hubbub, Phéromone in The Ames Room (s Claytonom Thomasom in Willom Guthriejem). Komponira predvsem za teater, plesni teater in eksperimentalne filme.
Kot organist združuje veščino improvizacije z jezikom sodobne glasbe 20. stoletja. Igral je po cerkvah in samostanih po vsej Evropi, največ v Franciji, pa tudi v Avstriji, Veliki Britaniji, Španiji, Švici, na Škotskem… Posnetki teh koncertov so izšli na več nosilcih zvoka v Franciji, Maleziji, ZDA in na Japonskem.
Koncert v Evangeličanski cerkvi Sv. Jakoba sodi v sklop Guionnetove umetniške rezidence v Sloveniji in v Kumrovcu na Hrvaškem avgusta 2015.
Več na: Improcon
Foto: François Lagarde
Namen delavnice je, da se udeleženci spoznajo z osnovami računalniškega programiranja. Pridobili bodo znanje, ki jim bo omogočilo, da se bodo znali sami izpopolniti v Javi ali se naučiti še kak drug programski jezik. Potrebno predznanje: osnovno delo z računalnikom. Zaželeno je, da s seboj prinesete svoj računalnik (laptop).
Delavnico bo vodil Uroš Gustinčič, ki se ukvarja z računalniškim programiranjem, internetnimi stranmi in računalniško animacijo in je aktiven v društvu Stvarnost.
Delavnica je namenjena mladim od 15. do 29. leta, začetnikom in tistim, ki bi radi obnovili znanje.
Prijave: mladamenza@gmail.com (predmet: Delavnica programiranja)
Udeležba: brezplačna.
Organizacija: Kud Mreža
Galerija Alkatraz je odprta od ponedeljka do četrtka od 11.00-15.00 in od 16.00 - 20.00 ter v petek od 15.00-23.00
Več na: Galerija Alkatraz
Mala dvorana, Španski borci
Dogodek prinaša dvojno porcijo svobodno improvizirane glasbe. Moči bosta združila staroborca domačega untergrunta, multiinstrumentalist Andrej Fon ter basist in kitarist Ivo Poderžaj. V drugem duu pa bosta improvizirali v Londonu živeča lingvistka in citrarica Dimitra Lazaridou Chatzigoga in pianistka Neža Naglič.
Dimitra Lazaridou-Chatzigoga (1981, Thessaloniki, Grčija) je glasbenica in lingvistka, ki živi v Londonu. Od leta 2006 se ukvarja z eksperimentalno in improvizirano glasbo. Igra citre, ki jih obravnava kot notranjost klavirja. Njene razširjene tehnike igranja vključujejo preparacijo strun, uporabo različnih predmetov in elektronskih naprav. Zanima jo predvsem vez med akustičnimi in elektronskimi zvoki, ki temeljijo na resoniranju tega inštrumenta. Nastopa samostojno, z dolgoletnimi sodelavci in v priložnostnih zasedbah z glasbeniki in glasbenicami, kot so Jennifer Allum, Alfredo Costa Monteiro, Angharad Davies, Rhodri Davies, Matt Davis, Axel Dörner, Phil Durrant, Ferran Fages, Anastasis Grivas, Franz Hautzinger, Robin Hayward, Chris Heenan, Ute Kanngieser, Grundik Kasyansky, Martin Küchen, Tisha Mukarji, Ivan Palacký, Eddie Prévost, Henrik Olsson, Christine Sehnaoui, Birgit Ulher in Daichi Yoshikawa. Po prvencu Stroke by Stroke (Organized Music, 2011) je pred kratkim za založbo Another Timre objavila spletno izdajo MOBILE #2 OR odds ratio, pri kateri so sodelovali Nate Wooley, Cremaster (Alfredo Costa Monteiro in Ferran Fages), Xavier Charles, Enrico Malatesta in Christian Weber. V duu Bauchredner z Martinom Küchnom je objavila album za založbo Cathnor Records. Trenutno pa pripravlja split album z Daichijem Yoshikawo za Inexhaustible Editions.
Povezave: http://www.strokebystroke.net
https://soundcloud.com/dimitrala_cha/mobile-2-or-odds-ratio
https://cathnor.bandcamp.com/album/bauchredner
Foto: Laszlo Juhasz.
Neža Naglič je pianistka, ki se je po klasičnem izobraževanju posvetila raziskovanju razširjenih klavirskih tehnik v okviru svobodne improvizacije. Poleg prepariranja strun se posveča predvsem zvočenju klavirja od znotraj (insidepiano), pri čemer z uporabo različnih predmetov preoblikuje tipično klavirski zvok v manj predvidljive zvočne strukture. Pri grajenju živih kompozicij imajo glavno vlogo izmenjujoče se zvočne teksture, ki vselej sledijo tudi notranji logiki giba in se s tem še bolj oddaljujejo od tradicionalne drže, ki jo sam po sebi zapoveduje klasično dojet inštrument.
V zadnjem času se posveča predvsem solo igranju, pred tem pa je poleg dolgoletnega sodelovanja z improkrautrock kolektivom Salamandra salamandra delovala v improvizacijskih zasedbah Urtíga z Ano Kravanja in Ino Puntar, nnit z Ireno Tomažin, saul kripke z Žigom Pucljem. Oder si je delila tudi s številnimi drugimi improvizatorji, med katerimi so Tomaž Grom, Seijiro Murayama, Marko Karlovčec, Jošt Drašler, Ilja Belorukov, Klaus Philip, Kurt Laurenz Theinert idr.
Povezavi:https://www.youtube.com/watch?v=-YEceJ2Knpg
https://www.youtube.com/watch?v=xLh-hl1TMmQ
Ivo Poderžaj je začel konec osemdesetih kot HC kitarist v Vi7K. Ustanovil je Žoambo Žoet Workestrao, s katerimi je od leta 1992 objavil šest albumov in igral v klubih od Sofije do Londona. Nastopa še z impro punk kvartetoma Wuollahee in Suha Yuha in v srbsko-hrvaško-slovenskem kvintetu Macani. Snemal in igral je s Francijem Blaškovićem v Fonja Big Band. Izvaja program Ane Kravanja za tentet hladilniških polic in z Balunofonskim orkestrom Sama Kutina. Improvizira s člani ljubljanskega improvizatorskega krožka, izhajajočega iz delavnice Tomaža Groma in Zavoda Sploh ter z novosadsko pianistko Marino Džukljev. Sicer učitelj in prevajalec, nekoč pa novinar Radia Študent in kulturno-politični delavec v slovenskem klubovju.
Povezava:https://www.youtube.com/watch?v=EwuN3SE33K0
Andrej Fon je pred dvajsetimi leti začel s klarinetom ter nadaljeval s kitaro, petjem, saksofoni in z drugimi zvočili. Je član improvizatorskega kolektiva Kraški solisti, ki je leta 2010 za Založbo Radia Študent izdal prvenec Ustanove sreče. Izdeluje najrazličnejše glasbene inštrumente, prav tako pa je dejaven tudi na likovnem in literarnem področju. Raziskuje inštrumente, ki jih igra, pa naj bo to saksofon ali kateri izmed inštrumentov, ki ga je izdelal sam iz plastične embalaže. Andrej Fon je multiinstrumentalist, ki je nekoč igral v bendu Strahuljarji, danes igra v zasedbah Horda grdih ter Barka tone in bele plombe, sodeloval pa je tudi na ploščah zasedb Žoambo Žoet Workestrao in ŠKM banda. Kot instrumentalist in pedagog prispeva svojo brezmejno kreativnost v razgibanem improvizacijskem triu SamoGromoFon.
Izdal je dve plošči: Dorem ifasola v solati (samozaložba, 2001) in Olfamož Omahuj!
(samozaložba, 2013).
Igral je v gledaliških predstavah: Električne invazije (KUD Ljud), Marlow (Dragan
Živadinov), Pojte, pojte, drobne ptice (Lalanit), Ljubezen in država (Dragan Živadinov).
Povezavi:https://www.youtube.com/watch?v=3hrRNu6itro&feature=youtu.be
https://www.youtube.com/watch?v=K9YgS36JhkU
Vstopnine ni.
Koprodukcija: KUD Mreža in Zavod Sploh.
Mala dvorana, Španski borci
Dogodek prinaša dvojno porcijo svobodno improvizirane glasbe. Moči bosta združila staroborca domačega untergrunta, multiinstrumentalist Andrej Fon ter basist in kitarist Ivo Poderžaj. V drugem duu pa bosta improvizirali v Londonu živeča lingvistka in citrarica Dimitra Lazaridou Chatzigoga in pianistka Neža Naglič.
Dimitra Lazaridou-Chatzigoga (1981, Thessaloniki, Grčija) je glasbenica in lingvistka, ki živi v Londonu. Od leta 2006 se ukvarja z eksperimentalno in improvizirano glasbo. Igra citre, ki jih obravnava kot notranjost klavirja. Njene razširjene tehnike igranja vključujejo preparacijo strun, uporabo različnih predmetov in elektronskih naprav. Zanima jo predvsem vez med akustičnimi in elektronskimi zvoki, ki temeljijo na resoniranju tega inštrumenta. Nastopa samostojno, z dolgoletnimi sodelavci in v priložnostnih zasedbah z glasbeniki in glasbenicami, kot so Jennifer Allum, Alfredo Costa Monteiro, Angharad Davies, Rhodri Davies, Matt Davis, Axel Dörner, Phil Durrant, Ferran Fages, Anastasis Grivas, Franz Hautzinger, Robin Hayward, Chris Heenan, Ute Kanngieser, Grundik Kasyansky, Martin Küchen, Tisha Mukarji, Ivan Palacký, Eddie Prévost, Henrik Olsson, Christine Sehnaoui, Birgit Ulher in Daichi Yoshikawa. Po prvencu Stroke by Stroke (Organized Music, 2011) je pred kratkim za založbo Another Timre objavila spletno izdajo MOBILE #2 OR odds ratio, pri kateri so sodelovali Nate Wooley, Cremaster (Alfredo Costa Monteiro in Ferran Fages), Xavier Charles, Enrico Malatesta in Christian Weber. V duu Bauchredner z Martinom Küchnom je objavila album za založbo Cathnor Records. Trenutno pa pripravlja split album z Daichijem Yoshikawo za Inexhaustible Editions.
Povezave: http://www.strokebystroke.net
https://soundcloud.com/dimitrala_cha/mobile-2-or-odds-ratio
https://cathnor.bandcamp.com/album/bauchredner
Foto: Laszlo Juhasz.
Neža Naglič je pianistka, ki se je po klasičnem izobraževanju posvetila raziskovanju razširjenih klavirskih tehnik v okviru svobodne improvizacije. Poleg prepariranja strun se posveča predvsem zvočenju klavirja od znotraj (insidepiano), pri čemer z uporabo različnih predmetov preoblikuje tipično klavirski zvok v manj predvidljive zvočne strukture. Pri grajenju živih kompozicij imajo glavno vlogo izmenjujoče se zvočne teksture, ki vselej sledijo tudi notranji logiki giba in se s tem še bolj oddaljujejo od tradicionalne drže, ki jo sam po sebi zapoveduje klasično dojet inštrument.
V zadnjem času se posveča predvsem solo igranju, pred tem pa je poleg dolgoletnega sodelovanja z improkrautrock kolektivom Salamandra salamandra delovala v improvizacijskih zasedbah Urtíga z Ano Kravanja in Ino Puntar, nnit z Ireno Tomažin, saul kripke z Žigom Pucljem. Oder si je delila tudi s številnimi drugimi improvizatorji, med katerimi so Tomaž Grom, Seijiro Murayama, Marko Karlovčec, Jošt Drašler, Ilja Belorukov, Klaus Philip, Kurt Laurenz Theinert idr.
Povezavi:https://www.youtube.com/watch?v=-YEceJ2Knpg
https://www.youtube.com/watch?v=xLh-hl1TMmQ
Ivo Poderžaj je začel konec osemdesetih kot HC kitarist v Vi7K. Ustanovil je Žoambo Žoet Workestrao, s katerimi je od leta 1992 objavil šest albumov in igral v klubih od Sofije do Londona. Nastopa še z impro punk kvartetoma Wuollahee in Suha Yuha in v srbsko-hrvaško-slovenskem kvintetu Macani. Snemal in igral je s Francijem Blaškovićem v Fonja Big Band. Izvaja program Ane Kravanja za tentet hladilniških polic in z Balunofonskim orkestrom Sama Kutina. Improvizira s člani ljubljanskega improvizatorskega krožka, izhajajočega iz delavnice Tomaža Groma in Zavoda Sploh ter z novosadsko pianistko Marino Džukljev. Sicer učitelj in prevajalec, nekoč pa novinar Radia Študent in kulturno-politični delavec v slovenskem klubovju.
Povezava:https://www.youtube.com/watch?v=EwuN3SE33K0
Andrej Fon je pred dvajsetimi leti začel s klarinetom ter nadaljeval s kitaro, petjem, saksofoni in z drugimi zvočili. Je član improvizatorskega kolektiva Kraški solisti, ki je leta 2010 za Založbo Radia Študent izdal prvenec Ustanove sreče. Izdeluje najrazličnejše glasbene inštrumente, prav tako pa je dejaven tudi na likovnem in literarnem področju. Raziskuje inštrumente, ki jih igra, pa naj bo to saksofon ali kateri izmed inštrumentov, ki ga je izdelal sam iz plastične embalaže. Andrej Fon je multiinstrumentalist, ki je nekoč igral v bendu Strahuljarji, danes igra v zasedbah Horda grdih ter Barka tone in bele plombe, sodeloval pa je tudi na ploščah zasedb Žoambo Žoet Workestrao in ŠKM banda. Kot instrumentalist in pedagog prispeva svojo brezmejno kreativnost v razgibanem improvizacijskem triu SamoGromoFon.
Izdal je dve plošči: Dorem ifasola v solati (samozaložba, 2001) in Olfamož Omahuj!
(samozaložba, 2013).
Igral je v gledaliških predstavah: Električne invazije (KUD Ljud), Marlow (Dragan
Živadinov), Pojte, pojte, drobne ptice (Lalanit), Ljubezen in država (Dragan Živadinov).
Povezavi:https://www.youtube.com/watch?v=3hrRNu6itro&feature=youtu.be
https://www.youtube.com/watch?v=K9YgS36JhkU
Vstopnine ni.
Koprodukcija: KUD Mreža in Zavod Sploh.
www.goranmedjugorac.com
goranmedjugorac.tumblr.com
Produkcija: KUD Mreža.
Finančna podpora: MOL, Oddelek za kulturo.
Razstava bo na ogled do 24. julija 2015.
Galerija Alkatraz je odprta od ponedeljka do četrtka od 11.00-15.00 in od 16.00 - 20.00 ter v petek od 15.00-23.00
Več na: Galerija Alkatraz
Vid Drašler – bobni
Tomaž Grom – kontrabas, elektronika
Cene Resnik – tenorski saksofon
Free-jazzovska zasedba Trojnik, ki je domačo diskografsko bero letos obogatila z odličnim prvencem Moje uho ima ostre robove (Zavod Sploh, 2015), tokrat gostimo v serialki Džez pri koritu, ki s tem koncertom prestopa meje matične Metelkove in se seli v druga ljubljanska prizorišča. Vabimo vas, da se nam pridružite v intimni atfmosferi Skladovnice JSKD na Beethovnovi 5!
O zasedbi Trojnik:
Vrvohodci med kompozicijo in improvizacijo
Če se zdi, da je za Trojnikove neologizme najbližja označba (post)free-jazz, je to tudi zato, ker so morebiti izumili nov žanr. Cene Resnik na saksofonu, Tomaž Grom na kontrabasu in Vid Drašler na bobnih so s skupno igro začeli po tem, ko so v prostoimprovizacijskih (solo) projektih bogatili svoj kolorit in na mednarodni sceni razvijali senzibilnost za kolektivno ustvarjanje. Kljub začetnemu vzgibu po bolj intuitivni in zato za glasbenika manj izčrpavajoči tvarini z nastavki komponiranega, se trio od lanske jeseni vsakič poda v intenzivno, a navzven pitno iskanje novega. Širok razpon zvočnosti Groma in Drašlerja na eni strani ter Resnikov v zgodovino in prihodnost naraščajoči katalog frazemov, linij in izumov na drugi se izmenjaje podpirata in usmerjata. Tudi ko vloge zamenjajo ali ko vsak od inštrumentov razvija samostojno zgodbo. Drašler, Grom in Resnik pred poslušalce ljubeče razprostrejo drobovje svojih glasbil in se igrajo mimikrijo že znanih ali šele tedaj vzniklih živih in neživih entitet. Tako priigrana snov je nenavadno koherentna, med sprotnim komponiranjem in zvočnim slikanjem zastavljena vprašanja pa glasbeniki razrešujejo z nepričakovanimi odvodi v nepričakovanem času. Ko poslušalca na trenutke poujčkajo v sanje device Orleanske, ga že v naslednjih hipih, za katere ne ve, kdaj so nastopili, oklofutajo z brezbožno obzirnostjo. Vsled njihovega neusahljivega gona po odkrivanju na vsakem nastopu tudi po pričujoči inkarnaciji še ne boste vedeli, kaj je Trojnik.
Ivo Poderžaj
Povezave:
Moje uho ima ostre robove / My Ear Has Got Sharp Edges (Zavod Sploh, 2015)
album trailer
kritika - Ičo Vidmar (Dnevnik)
kritika - Anže Zorman (Radio Študent)
Informacije in akreditacije: info.kudmreza@gmail.com
Produkcija: KUD Mreža
facebook.com/kud.mreza
Prizorišče: Skladovnica JSKD, Beethovnova 5, Ljubljana
Vstopnina: 5 €
V navidezno preprosto naslovljenem delu Rebra/Ribs, kiparka Tejka Pezdirc prostor galerije Nočna izložba Pešak preobraža v notranjost telesa, ki ga zaznamuje belina. Hišo, stavbo, kjer se galerija nahaja, pojmuje kot telo, v katerega lahko zremo skozi odprtine, okna. Takoj nam je jasno, da ne gre za naturalistično ujetje notranjosti osebe, pač pa za njeno interpretacijo te notranjosti, ki v sebi nosi množino pomenov.
Tejkino ustvarjanje se je skozi predhodna dela definiralo v navezavi s spominom in odsotnostjo, ki je z njim v tesnem objemu. Njena prostorska instalacija Prostori spomina (Odsotna) (2011–2012) sestoji iz starinskih vrat, ki so bila nekoč v uporabi. Ta sotvorijo prostore, ki jih umetnica napolni z raznoraznimi predmeti, ki so skupaj z vrati nosilci spominov. Tu, v primeru Reber, pa smo soočeni z belino, ki deluje kot praznina in kot Prostori spomina govori o odsotnosti in hkrati prisotnosti, le da na drugačen način. Podobno kot pojmovanje obleke, ki je objekt umetničine fascinacije ravno zaradi odsotnosti tistega, ki jo nosi, zaradi česar v sebi vsebuje sled te osebe. Ta dvojnost med praznino in lupino, med notranjim in zunanjim, je pri omenjenih delih vseprisotna.
Umetnica pri ustvarjanju umetniškega dela Rebra prostor Nočne izložbe Pešak uporabi kot enakovreden material. Povezava med prostorom, stavbo in telesom pa je jasna tudi, če omenimo njeno nedavno delo Bones of her back (2015), pri katerem gre med drugim tudi za fascinacijo nad lastnim telesom kot soustvarjalcem dela, tako fizično kot metafizično. Ta kiparski objekt pravzaprav meji na tekstilno umetnost, saj gre namreč za neke vrste oblačilo, plašč, ki si ga umetnica nadene, hkrati pa tudi v njeni odsotnosti priča o (njenem) telesu. V tem delu se vrača na tematiko spomina, na življenjsko zgodbo očetove tete, vlite v avtobiografsko pismo. Besede se, ko so enkrat prebrane, zažrejo v meso, v dušo in telo. Umetnica jih zašije na tkanino, uporabi pa tudi svoje lase kot enega od mnogih materialov (tekstil, keramika, silikon, povoj, papir, lasje). Objekti organskih oblik, narejeni iz silikona na hrbtni strani, pa se zdijo kot odmev hrbtenice, ki jo opazujemo obrnjeno navzven, zunaj telesa, torej ravno obratno, kot pri delu Rebra, kjer imamo pogled v notranjost.
Ukvarjanje s telesom in organskimi oblikam ter spominom, ki je vtisnjen v nas, se kaže tudi v prostorski postavitvi Rebra, le da gre na nek način za formalno izčiščenje preteklih vsebin, ki z različnimi odtenki beline in konstrukcijo, ki spominja na rebra, ustvarijo svojevrsten ambient. Pri Tejkinem ustvarjanju se razumevanje njenih del kot prispodoba življenja dopolnjuje, nadgrajuje in dograjuje z vsakim novim delom. Umetničina dela v sebi nosijo nenavadno moč pripovedovanja univerzalnih občutij človeštva, ki jih komunicira prek kombinacije različnih medijev in materialov, tudi tistih nesnovnih.
“All is too far what is outside of yourself” se glasi naslov enega od njenih del (fotografski kolaž, razglednica, 2014), ki priča o tem, da lahko resnično spoznamo le, kar prihaja iz nas samih. Rebra tako izhajajo iz Tejkinega sveta. Iz nje. A v sebi ravno tako nosijo univerzalnost.
Anabel Černohorski
Tejka Pezdirc je bila rojena leta 1985 v Novem mestu. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, smer kiparstvo. Leta 2008/2009 je prejela nagrado ALUO za posebne dosežke. Leta 2011 je diplomirala pod mentorstvom Alena Ožbolta. Sodelovala je na več skupinskih razstavah, tako v tujini kot doma. Živi in dela v Ljubljani.
Produkcija: KUD Mreža
Galerija Nočna izložba Pešak je del Celostne podobe Metelkove (Urbani likovni projekti), ki jo podpirata MOL in Mzk.
LUCIO CAPECE (arg)
Argentinski pihalec in elektrofonik Lucio Capece ustvarja in živi v Berlinu, v enem izmed kreativnih središč sodobnih zvočnih struj v polju glasbe in zvočne umetnosti. Svojo glasbeno pot je začel s študijem klasične kitare, nato pa presedlal na saksofon in basovski klarinet, ki ju je deset let študiral na konservatoriju v Argentini, nato pa nadaljeval študij v Franciji pri Louisu Sclavisu in kasneje v glasbenih srečevanjih in delavnicah. Capece svojo zvočnost črpa preko napetosti med skrajno hrupnostjo in tihimi sozvočji v polju spontanega komponiranja- improvizacije, v katero vtira izven glasbene izkušnje, od filma do sodobne umetnosti, sodobne klasične glasbe ter elektronske glasbe. Njegov jezik se sestoji iz raziskovanj zvočnih razsežnosti basovskega klarineta in altovskega saksofona preko razširjenih tehnik igranja in uporabo analognih sintetizatorjev zvoka, generatorjev šuma, ritem mašin, indijskega harmonija, sinusov, helijevih balonov, zvočnikov in mehaničnih zvokov. Capece je igral v ansamblu za izvajanje sodobne glasbe Q-O2, danes pa v zasedbi Konzert Minimal (izvajajo dela Pauline Olivieros, Philla Niblocka, Johna Cageea, Petra Ablingerja, Michaela Pisara, Christiana Wolffa), ter v številnih manjših zasedbah z Axelom Dörnerjem, Toshimarujem Nakamuro, Radujem Malfattijem, Mattinom in drugimi. V zadnjih letih se Capece, poleg sodelovanj z znanimi elektronskimi glasbeniki, kot so Vladislav Delay, Kevin Drumm in Mika Vainio (Pan Sonic) ukvarja s snovanjem pol koncertov in instalacij, psihično-socialno-prostorskih zvočnih izkušenj. Capece je nastopal po vsem svetu, svojo obilno diskografijo pa izdal na znanih založbah, kot so Editions Mego, PAN, Honest’s Jon, Mode Records, Another Timbre in drugih.
Spletna stran umetnika
MoTA Point: Gosposvetska 12, 1000 Ljubljana, Slovenia
Vstopnina: 5 EUR.
Galerija Nočna izložba Pešak, Metelkova mesto.
Produkcija: KUD Mreža
Galerija Nočna izložba Pešak je del Celostne podobe Metelkove (Urbani likovni projekti), ki jo podpirata MOL in Mzk.
LUCIO CAPECE (arg)
Argentinski pihalec in elektrofonik Lucio Capece ustvarja in živi v Berlinu, v enem izmed kreativnih središč sodobnih zvočnih struj v polju glasbe in zvočne umetnosti. Svojo glasbeno pot je začel s študijem klasične kitare, nato pa presedlal na saksofon in basovski klarinet, ki ju je deset let študiral na konservatoriju v Argentini, nato pa nadaljeval študij v Franciji pri Louisu Sclavisu in kasneje v glasbenih srečevanjih in delavnicah. Capece svojo zvočnost črpa preko napetosti med skrajno hrupnostjo in tihimi sozvočji v polju spontanega komponiranja- improvizacije, v katero vtira izven glasbene izkušnje, od filma do sodobne umetnosti, sodobne klasične glasbe ter elektronske glasbe. Njegov jezik se sestoji iz raziskovanj zvočnih razsežnosti basovskega klarineta in altovskega saksofona preko razširjenih tehnik igranja in uporabo analognih sintetizatorjev zvoka, generatorjev šuma, ritem mašin, indijskega harmonija, sinusov, helijevih balonov, zvočnikov in mehaničnih zvokov. Capece je igral v ansamblu za izvajanje sodobne glasbe Q-O2, danes pa v zasedbi Konzert Minimal (izvajajo dela Pauline Olivieros, Philla Niblocka, Johna Cageea, Petra Ablingerja, Michaela Pisara, Christiana Wolffa), ter v številnih manjših zasedbah z Axelom Dörnerjem, Toshimarujem Nakamuro, Radujem Malfattijem, Mattinom in drugimi. V zadnjih letih se Capece, poleg sodelovanj z znanimi elektronskimi glasbeniki, kot so Vladislav Delay, Kevin Drumm in Mika Vainio (Pan Sonic) ukvarja s snovanjem pol koncertov in instalacij, psihično-socialno-prostorskih zvočnih izkušenj. Capece je nastopal po vsem svetu, svojo obilno diskografijo pa izdal na znanih založbah, kot so Editions Mego, PAN, Honest’s Jon, Mode Records, Another Timbre in drugih.
Spletna stran umetnika
MoTA Point: Gosposvetska 12, 1000 Ljubljana, Slovenija.
Vstopnina: 5 EUR (posamezen dogodek), 6 EUR (oba).
To delo je licencirano z
Animacija: Mileta Postić