ECF: http://www.culturalfoundation.eu
V Evropi se vztrajno povečuje število posameznikov, izpostavljenih fleksibilnim in negotovim oblikam zaposlitve. V Sloveniji je na primer kar 80 odstotkov novih zaposlitev prekarnih[1], delež zaposlitev za nedoločen čas pa je padel že skoraj na polovico[2]. Hkrati se krčijo tudi pravice, ki jih v praksi zagotavlja pogodba o delu.
Obdobje po drugi svetovni vojni je v Vzhodni in Zahodni Evropi zaznamoval model stalne zaposlitve, oprt na kolektivne delovne pogodbe in posebno delovno pravo. V zadnjih dvajsetih letih pa postajajo pogoji zaposlovanja v praksi vse bolj podobni trgovanju z običajnim blagom. Pogodbe za določen čas, avtorske pogodbe, samozaposlitve, podjemne pogodbe ter napotnice prek agencij in študentskih servisov potiskajo zmožnost dela v isto kategorijo kot pralne stroje, obisk pri frizerju, nakup in prodajo športnih copat ipd. Delavec ponudi na trgu nekaj svojega dela, v zameno dobi od delodajalca nekaj denarja. Skozi tako vrsto menjavo izgineta delavčeva eksistenčna varnost in zmožnost načrtovanja prihodnosti. Z vidika mnogih delodajalcev, ekonomistov in politikov je to pač neizogibni del procesa preoblikovanja trga dela po meri fleksibilizacije poslovanja, ki jo vsiljuje globalni trg.
V pogon prekarizacije in (samo)izkoriščanja so med prvimi stopili umetniki. Stvaritev umetniške ideje je pogosto možna le na račun zastonjskega dela, kar privede do pogojev dolgoletne prekarnosti. Ti pogoji lahko ustvarjalce spodbudijo k raziskovanju in iskanju odgovorov:
Je možno zavrteti uro nazaj in ponovno vpeljati varne službe kot prevladujoč družbeni model?
V primeru, da jo je možno zavrteti, jo sploh hočemo zvrteti nazaj? "Klasične" stalne zaposlitve so sicer res zagotavljale nekaj več varnosti. Vendar so, vsaj toliko kot zdaj fleksibilizirane, v zameno zahtevale odpoved avtonomiji in pokornost šefom, zelo pogosto pa so bile tudi zelo monotone. Presežno delo pa, tako zdaj kot prej, poberejo lastniki.
Kateri procesi so sploh omogočili izpodrivanje stalnih zaposlitev in širitev prekarnih?
Kakšno vlogo imata pri tem profit in kapital?
Kako doseči spremembe?
Kakšno prihodnost dela hočemo in kakšen političnoekonomski model jo omogoča?
Zastavljeni projekt je plod diskusije med umetnikoma z Nizozemske in iz Slovenije, držav, ki sta si zgodovinsko gledano zelo različni, vendar v trendih družbenih sprememb zelo podobni. Na enostaven in umetniško inovativen način želimo izoblikovati konkretna vprašanja na temo sprememb evropskega trga dela ter iskati odgovore, koristne za aktivno soočanje z njimi. Zanima nas, kakšne so podobnosti in razlike v spremembah na področju trga dela med bivšo »vzhodno« Nemško demokratično republiko, državami bivše Jugoslavije in »zahodno« državo, kakršna je Nizozemska? Kdo so ljudje, ki pristajajo na delo pod takšnimi pogoji, in zakaj?
Konkreten rezultat projekta bodo štirje kratki dokumentarni filmi, združeni v interaktivno spletno arhitekturo (izdelana bo spletna stran www.thefutureofwork.eu), ki bo predstavljena v vsaki od sodelujočih držav; v AKC Metelkova Mesto v Ljubljani, v Nijmegenu ali Den Boschu na Nizozemskem in v Postdamu v Nemčiji.
V treh kratkih dokumentarnih filmih bomo natančno obravnavali specifične situacije, s katerimi se vsakodnevno srečujejo, na primer, nizozemski poštni uslužbenec, slovenski novinar in nemški voznik kamiona. Intervjuvali bomo lokalne delavce, strokovnjake in predstavnike podjetij, podane informacije pa kombinirali s shematičnimi animacijami. Na ta način bomo prikazali vpliv prekarizacije trga dela na posamezna življenja in osvetlili logiko, ki te spremembe poganja.
Četrti dokumentarni film bo temeljil na animaciji, podprti z izjavami delavcev, strokovnjakov in predstavnikov Evropske unije. Ponudili bomo oster in natančen, vendar razumljiv vpogled v strukturo logike, ki poganja proces fleksibilizacije na širši, evropski ravni.
Cilj medmrežne platforme je (ponovno) povezati posameznike, ujete v pogoje prekarnosti, in nam dati glas. Na atraktiven in enostaven, a natančen način želimo povečati zavedanje, razumevanje in aktivno soočanje s procesom prekarizacije in fleksibilizacije v Evropi.
1 ZRSZ (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje); Letna poročila
2 Anton Kramberger, Strukturni razlogi težje zaposljivosti mladih v Sloveniji, iz zbornika Zaposljivost v Sloveniji, uredila Anton Kramberger, Samo Pavlin, Založba FDV, Ljubljana 2007
Kontaktne osebe
Nataša Serec
Tel.: 00386 1434 0345
Faks: 00386 1432 3378
E-pošta: natasa.s@guest.arnes.si
Julijan Borštnik
E-pošta: julijb@gmail.com
Abel Heijkamp
E-pošta: abelheijkamp@gmail.com
Partnerji projekta
Zaaigrond Filmproducties
Kontaktna oseba: Harko Wubs
Internetna stran: http://www.zaaigrondfilm.nl
Projekthaus/Mehrgenerationenhaus Potsdam-Bablesberg, Verein zur Förderung innovativer Wohn – und Lebensformen e.V.
Kontaktna oseba: Christian Theuerl
Internetni strani:
http://www.foerderverein-inwole.de
http://www.projekthaus-potsdam.de
___________________________________
Dvajset let je za skvotiran prostor spoštovanja vredno obdobje. Ne le za skvot. Takšni časovni okviri so v zdajšnji ekonomiji nepredstavljivi. Že kar anomalija postaja, da nekaj traja tako dolgo, da, prevedeno v človeško življenje, otrok odraste in zapusti dom.
Na tem mestu se igramo s tremi zgodovinskimi dejstvi.
1. Oktober 1950. Delavci prevzamejo ladjedelnico v Malem Lošinju. V spomin na dogodek odkrijejo v skalo vdelano marmorno ploščo z napisom: »DANES SMO PREVZELI LADJEDELNICO V UPRAVLJANJE«. To je čas jugoslovanskega komunizma tretje poti in delavskega samoupravljanja. Kljub poznejšim dogodkom plošča še vedno stoji.
10. september 1993. Aktivisti Mreže za Metelkovo zavzamejo poslopja bivše belgijske vojašnice na Metelkovi. Območje je prazno, saj je Jugoslovanska ljudska armada zapustila gnezdo, mestna oblast pa cinca glede predaje prostora civilni iniciativi. Ko se mesto Ljubljana odloči nelegalno podreti stavbe namesto sodelovati z Mrežo, se aktivisti odločijo preskočiti ograjo in zaskvotirati območje. To je čas preseka in tranzicije med jugoslovanskim komunizmom Vzhodnega bloka in liberalno demokracijo novonastale države Slovenije.
10. september 2013. Dvajseta obletnica Avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto. Na skvotiranem območju še vedno velja samoupravljanje. Odločitve o prihodnosti bivše vojašnice sprejema Forum, skupni odločevalni organ. To je čas pozne krize liberalne demokracije pod protektoratom Unije Evropske. Ob vhodu v kulturni center postavljamo spominski kamen, v skalo vdelano marmorno ploščo z napisom »DANES SMO PREVZELI VOJAŠNICO V UPRAVLJANJE«.
Dejstvo je, da nihče ne ve, s čim bomo delali v prihodnosti. Kdaj bo zaključena tranzicija iz samoupravnega kulturnega centra v »kreativno industrijo«? Ali avtonomija kulturnega centra lahko preživi pozni globalni kapitalizem? Na Lošinju stara in nova ekonomska realnost sobivata – medtem ko se ladjedelnica bori za preživetje, se umetniki od leta 2010 vračajo na otok na Škver, festival eksperimentalnih in mejnih umetnosti. Po vsej Evropi stare industrijske komplekse spreminjajo v kraje kreativne industrije. Politiki upajo, da bodo mladi prekerni kulturni delavci iznašli pot do gospodarske rasti tam, kjer poprej ni bilo kapitalske menjave. Kot samozaposleni, seveda. Brez sindikatov, brez tovarn, brez zaposlenih, brez delavcev – samo pisarniški hoteli in brezplačen wi-fi za vse. Infrastruktura za on-line delo kjerkoli, kadarkoli in s komerkoli. V tem trenutku, leta 2013, je ustrezna metafora na delo prav neskončen tok podatkov, po katerem skrolaš s kazalcem.
Če je kapitalizem je v fazi samomorilskega zatona, kdaj se mu bo življenjska doba iztekla? Takrat kot nam?
Kamen še vedno stoji.
Anna Ehrlemark, 28. 8. 2013
Koncept in besedilo: Anna Ehrlemark
Izvedba: Tomaž Furlan in ekipa podjetja Kunovar & kamni
Snemanje: Ana Grobler
Fotografija: Nataša Serec
Prevod besedila: Ivo Poderžaj
Lektura: Polona Poberžnik
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Dejanu Jayasingheu in podjetju Kunovar & kamni, ki je prispevalo kamen – material, ki težko podleže zobu časa.
Prenavljanje ladjedelnice je projekt, pri katerem sodelujejo tudi režiser Igor Bezinović in podporniki umetniškega festivala Škver.
www.skver-art.com
Prenavljanje ladjedelnice I-III na spletu:
www.ehrlemarken.se/portfolio/renovating-the-shipyard-123/
_______________________________________
Projekt Zvok in luč – usposabljanje v prireditveni tehniki je namenjen usposabljanju tehničnega kadra za izvedbo kulturno-umetniških prireditev – oblikovalcev zvoka, oblikovalcev svetlobe in odrskih tehnikov.
Ciljni skupini projekta sta:
a) invalidi in
b) pripadniki narodnih skupnosti, opredeljenih v Deklaraciji Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji: Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi.
Udeleženci usposabljanja se bodo naučili nuditi tehnično podporo pri izvedbi javnih kulturno-umetniških dogodkov in prireditev, predvsem glasbenih (koncerti ljudske, popularne in sodobne klasične glasbe ter jazza), uprizoritvenih (gledališke predstave za odrasle in otroke, performasi, ulične in cirkuške predstave) in likovnih (razstave, zvočne in svetlobne instalacije). Ozvočevanje, priprava odra in oblikovanje luči so veščine, s katerimi bodo nudili tehnično podporo likovnim umetnikom, glasbenikom, organizatorjem posameznih kulturno-umetniških dogodkov, kakor tudi festivalom.
Usposabljanje bo trajalo od septembra 2013 do junija 2014. Izvajali ga bomo v Menzi pri koritu in drugih kulturnih prizoriščih. Uvodno predavanje bo v ponedeljek, 16. 9. 2013 ob 16.00, v Menzi pri koritu / Metelkova mesto.
Program:
- teorija: zgodovinski pregled, fizikalne osnove, ozvočitvene in lučne zasnove; psihologija prireditev; ogledi sorodnih ustanov.
- vaje: v učnih pogojih; delo na prireditvah; vzdrževanje; ogledi prireditev v matični ustanovi; izbrana poglavja in individualni pouk.
- izpitni preizkus znanja: priprava in izvedba prireditve (junij 2014)
Težavnostne stopnje:
- začetniki: splošne osnove tehnike.
- izkušeni: napredne tehnike; izbrana poglavja.
Participacija: brezplačno. Prijavnico najdete tukaj.
Število udeležencev je omejeno. Prednost imajo pripadniki ciljnih skupin: invalidi in pripadniki narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, ne glede na državljanstvo.
Vodja in sodelavci projekta:
Almedin Botonjić (vodja projekta): almedin.botonjic@gmail.com
Nataša Serec (vodja projektne pisarne): natasa.s@guest.arnes.si
Samo Ljubešić (vodja usposabljanja)
Emir Beširević (zvočni tehnik)
Matej Gobec (studijski tehnik)
Zoran Grabarac (lučni tehnik)
Jani Pirnat (tehnik za postavljanje razstav)
Organizacija nosilka: Kud Mreža
Kontakt: KUD Mreža, Masarykova 24 1000 Ljubljana
E-pošta: info.kudmreza@gmail.com
Tel.: 01 434 0345
Faks: 01 432 3378
GSM: 040 505 866
Projekt “Zvok in luč – usposabljanje v prireditveni tehniki” se financira iz Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete “Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti”, prednostne usmeritve “Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in njihove socialne vključenosti”.
___________________________________
Anketa med mladimi obiskovalci Metelkova mesta: poznavanje in interesi za vključevanje v dejavnosti Mladinskega centra Menza pri koritu in Metelkove mesta
Metelkova mesto je že vrsto let eno najbolj priljubljenih zbirališč za mlade v Ljubljani in prostor, kjer se po šoli srečujejo in družijo srednješolci. Čeprav v Mladinskem centru Menza pri koritu izvajamo vrsto mladinskih aktivnosti (predavanja, diskusije, projekcije, srečanja prostovoljcev, najrazličnejše delavnice, cirkuške in gledališke predstave, razstave, koncerte …), opažamo, da se ta ciljna skupina vanje ne vključuje tako množično, kot bi se lahko, ampak Metelkovo uporablja predvsem kot prostor neorganiziranega druženja. Ker bi radi mlade bolj številčno vključili v naše dejavnosti, smo hoteli z anketo preveriti, kako dobro sploh poznajo Metelkova mesto in njen program, in ugotoviti, katere aktivnosti jih privlačijo, nenazadnje pa tudi, ali jih aktivno vključevanje v dejavnosti na Metelkovi sploh zanima. Rezultati nam bi lahko povedali, kako prilagoditi naš program, in bili spodbuda za druga društva na Metelkovi, da oblikujejo programe za mlade.
Čeprav bi za relevantne rezultate potrebovali metodološko bolj izpopolnjeno raziskavo, anketa potrjuje nekatera naša predhodna opažanja: da namreč mladi (srednješolci) Metelkova mesto razumejo predvsem kot prostor druženja in zabave, ne da bi bili dobro seznanjeni ali da bi se aktivirali v dejavnostih, ki jih Metelkova ponuja. V aktivnosti se intenzivneje vključujejo mladi nad 18 let.
Anketo smo zasnovali prostovoljci KUD Mreža in KUD Anarhiv. Izvedli smo jo ob 19. obletnici Metelkova mesta, septembra 2012. V njej je sodelovalo 61 mladih, ki hodijo na Metelkovo, starih od 15. do 30. let.
Avtor: KUD Mreža
Priloga: Anketa med mladimi obiskovalci Metelkova mesta: poznavanje in interesi za vključevanje v dejavnosti Mladinskega centra Menza pri koritu in Metelkova mesta (pdf)
___________________________________
Ogledate si jo lahko tukaj.
___________________________________
Producent in izdajatelj: KUD Mreža, Metelkova mesto (kudmreza.org)
Avtorji artefaktov: Urša Toma, Primož Oberžan, Boštjan Drinovec, Gregor Lorenci, Bine Skrt, Tina Drčar (poslikava, realizirano izven Urbanih likovnih projektov) in Dejan Pfeifer.
Besedilo: Tea Hvala in Polona Poberžnik
Ilustracije in oblikovanje: Ivan Mitrevski
Naklada: 500 izvodov
Leto: 2010
Tisk: Collegium Graphicum d. o. o.
Urbane likovne projekte financirata Ministrstvo RS za kulturo in MOL – Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost.
___________________________________
Pomen Metelkove se spreminja skupaj z obiskovalci. Ob vikendih se iz avtonomnega kulturnega mesta kaj hitro spremeni v prostor za »avtonomno« pijančevanje in nasilje. Zaradi vse pogostejšega nasilja v obliki rasističnih, seksističnih in homofobnih napadov na druge obiskovalce in obiskovalke, pa tudi zaradi uničevanja in kraje tuje lastnine, se AKC Metelkova mesto spreminja v neprijeten kraj, v katerem trpijo vsi: klubski programi, delavci in delavke v klubih, redarji, predvsem pa obiskovalci, ki v AKC Metelkova mesto prihajajo zato, ker verjamejo v avtonomijo ustvarjanja, delovanja in možnost sproščenega in intelektualno zanimivega druženja.
Dolgoletni obiskovalci in sooblikovalci AKC Metelkova mesto opažamo, da se nespoštljivo in nasilno obnašajo predvsem mlajši obiskovalci in obiskovalke, ki večinoma ne poznajo zgodovine bojev za Metelkovo, saj so bili ob zasedbi bivše vojašnice stari komaj pet let ali celo manj. Zdi se, da prav njih najmanj zanimajo programske vsebine, ki jih tudi ob vikendih ponujajo metelkovski klubi, galerije, informacijske točke, knjižnice in ateljeji. Ne udeležujejo se kulturnih in političnih dogodkov, ampak prihajajo predvsem zato, ker je, kot smo lahko brali na najstniških spletnih forumih, »na Meti kul, ko lahk počneš kr češ in ti noben nič ne reče«. Žalostna posledica takšnega nerazumevanja svobode in anarhije so vse bolj nasilni konflikti in sovraštvo, ki sta najbolj prizadela kluba Monokel in Tiffany, kjer so se lezbijke in geji vedno lahko družili brez strahu.
Vse skupine, društva, kolektive, posameznike in posameznice, ki bi želeli pomagati pri izobraževanju in vzgajanju mlajše generacije obiskovalcev AKC Metelkove mesta, vabimo k sodelovanju v projektu Metelkova je tudi tvoje mesto!
Za začetek smo pripravili predlog letaka, na katerem so navedena osnovna pravila obnašanja, za katera bi si želeli, da postanejo del metelkovskega vsakdanjika.
Kasneje bomo potrebovali pomoč pri razdeljevanju letakov in predstavljanju zgodovinskega konteksta ter današnjih možnosti AKC Metelkova mesto mladim obiskovalcem in obiskovalkam. Vabljeni, vabljene k sodelovanju!
Metelkova je tudi tvoje mesto!
Ker anarhija ni kaos, temveč svoboda odločanja in ravnanja, za katerega prevzemaš odgovornost, v Avtonomnem kulturnem centru Metelkova mesto velja:
da ima spoštovanje drugačnosti ostro mejo, ki nastopi, kadar so drugi nestrpni do tebe, zato homofobija, rasizem, seksizem, pa tudi nadlegovanje delavcev, nastopajočih in drugih obiskovalcev AKC Metelkova mesto ni zaželeno in ni sprejemljivo, saj v trenutku sprostitve nihče ni vreden nič več in nič manj kakor drugi;
da z nasilnostjo, žaljivkami, nastopaštvom, krajo klubskega inventarja in osebnih predmetov tvegaš, da na isti prostor ne bo vrnitve, ker ga kratko malo ne bo več;
da mora razbito steklo, polito pijačo, telesne izločke, predvsem pa uničeno razpoloženje za tabo vsako jutro po(s)praviti eden od delavcev in delavk AKC Metelkova mesto;
da s prijaznostjo, odprtostjo za nove ljudi in ideje, predvsem pa s pripravljenostjo, da v težavah priskočiš na pomoč drugemu obiskovalcu ali obiskovalki, lahko pridobiš prijatelje, samospoštovanje in spoštovanje drugih; s tem sooblikuješ tudi življenje AKC Metelkova mesto, ki potrebuje nove podpornike in sodelavce.
Če že, potem skušaj uživati opoje in življenje, ne da bi pri tem trpeli drugi. Upoštevaj, skratka, pogoje za skupinsko srečo in individualno zadovoljstvo.
Delavci in večina obiskovalcev AKC Metelkova mesto se trudi, da bi bila dvorišča in prostori varni ter prijetni za druženje. Če kljub temu zaznaš kakršnokoli obliko nasilja ali sovraštva, te prosimo, da na izzivanje reagiraš mirno in se ne spuščaš v prepir. Če se ti to ne posreči, o dogodku čimprej obvesti druge obiskovalce, odgovorne v posameznih klubih ali, če je potrebno, tudi policijo.
Hvala!
Tvoj Avtonomni kulturni center Metelkova mesto.
To delo je licencirano z
Animacija: Mileta Postić