Vizualna podoba Metelkove mesta se razvija po načelu »work-in-progress«. Namenoma nikoli dokončna zunanja podoba AKC Metelkove mesta rednim uporabnikom in vse bolj pogostim obiskovalcem iz tujine ponuja, v Sloveniji, še nikoli videno: javno umetnost, ki nastaja iz ustvarjalnih pobud umetnikov in rokodelcev, ki delujejo v prostorih AKC Metelkove mesta, mednarodnih umetnikov in mlajše generacije umetnikov, ki nima prostorov znotraj Metelkove.
»Metelkovski slog« zaznamuje likovna reciklaža, ki goji zavest, da umetniški posegi v prostor niso le omejeni na polje likovnega, ampak upoštevati širše družbeno okolje. Urbani likovni projekti, katerim smo končno iz delovnega naslova poimenovali v Celostna umetnina Metelkova, so v zadnjih šestih letih spodbujali umetniška preoblikovanja metelkovske agore tudi zato, da obiskovalce opomnijo na ranljivost in nenehno spreminjanje tako velike skupnosti, v kateri si odgovornost za prihodnost Ob zaključku letošnje izvedbe projektov se lahko pohvalimo z realizirano produkcijo z čez 100 ohranjenimi umetniškimi deli oz. intervencijami. Del Celostne umetnine Metelkova pa je do danes že dobro razvita umetnostna vzgoja kateri se načrtovano posvečamo zadnjih pet let, ko smo začeli v Metelkova mestu urejati degradirano območje, ki smo ga poimenovali Škratov vrt. Le-ta je preplet urbanih umetniških praks, permakulture in kulturnih aktivnosti za najmlajše.

Poseben projekt znotraj Celostne umetnine Metelkova so razstave znotraj Galerije Nočna izložba Pešak (https://pesakpesak.wordpress.com/), ki se od vseh drugih galerij razlikuje po tem, da vanjo gledalec ne vstopa temveč so umetniška dela postavljena tako, da so vidna iz javnega prostora. Gledalec- obiskovalec lahko posamezna razstavljena dela ogleduje iz dvorišča in s pomočjo posebnega daljnogleda, ki je postavljen na ogledni ploščadi na kovinskem stolpu na dvorišču Metelkove.

Galerijo za sodobno umetnost Alkatraz vodi kustosinja in organizatorka Jadranka Plut. Nahaja se v stavbi Hlev, ki na edinstven način združuje različne likovne zvrsti (mozaiki, železne konstrukcije, ki spominjajo na inštalacijo, itd.). Deluje od leta 1996.
Povezava do galerije

Mednarodni feministični in queerovski festival Rdeče zore se znotraj marčevskega festivalskega obdobja in zunajfestivalskih dogodkov poimenovanih 'Rdeči cikel' že od leta 2000 zavzema za nudenje platforme, ki omogoča ženskam in osebam iz LGBTIQ skupnosti prostor za kreativno ustvarjanje in predstavitev svojih umetniških, aktivističnih in glasbenih del. Zasnova je temeljila na želji po festivalu, ki bo javni prostor razprl za druženje in izražanje žensk na nehierarhičnem, neizkoriščevalskem in protikapitalističnem temelju.
Povezava na Rdeče zore

Svobodne jazzovske godbe smo, v društvu KUD Mreža, izvajali v Menzi pri koritu vse od začetkov koncertne dejavnosti kluba, torej od leta 2000. Od 2007, ko smo koncertni cikel zastavili bolj koncipirano, smo ga poimenovali »Džez pri koritu« v sklopu katerega smo povabili čez 90 različnih izvajalcev, med katerimi izstopajo: Marc Ribot, Jean Louis, Blonde zeros, Trespass trio, Kazutoki Umezu Kiki band, Zanussi 5, Zlatko Kavčič - Kombo, Led bib, Meszei Szilard trio, Good for Cows, Bratko Bibič and The Madleys, Heinz Karlhausen & The Diatonics, Chip Shop Music, The Tiptons, All Included, Fracture Mechanics, Tristan Honsinger, Duo Lillinger – Delius, Duo Keith Rowe, Martin Küchen, Mario Rechtern, Linda Sharrock, Lucio Capece, Jean-Luc Guionnet, Kaja Draksler idr.
V zadnjem letu izvajamo koncerte v različnih prostorih (Cerkev Sv. Jakoba v Ljubljani, Cerkev Sv. Petra v Bistrici ob Sotli, MoTA točka, Klub Gromka, JSKD-Skladovnica, Španski borci, Rojišče Vrhnika, Bar Prulček…) in se povezujemo z drugimi promotorji saj s tem krepimo in razširjamo prostor tovrstnega glasbenega ustvarjanja. Koncertni cikel smo zato poimenovali »Friforma«, izmislica, ki namiguje na zvrsti, ki jih bomo promovirali, torej neidiomatska zvočenja in svobodne jazzovske godbe.
V dogovoru z mnogimi drugimi prostori v Ljubljani in po Sloveniji združujemo moči in dajemo prednost glasbenikom, ki jih povezujemo z domačimi glasbeniki v free jazzu in prosti improvizaciji. Zadnja štiri leta omogočamo tujim izvajalcem, predvsem takim, ki so usmerjeni k nežanrski in neidiomatski improvizaciji, rezidence, katerih rezultat je skupen projekt (koncerti, zvočni dogodki, performansi, posnetki) z (ne)uveljavljenimi slovenskimi jazzerji in glasbenimi improvizatorji.

Koncertni cikel Metabonma tretje leto izpolnjuje cilj, ki si ga je zadal - na Metelkovo prvič v večjem obsegu pripeljati klasično glasbo. V okviru petih koncertov bo nastopilo nekaj uveljavljenih tujih glasbenikov, poudarek pa bo predvsem na slovenskih glasbenih ustvarjalcih, ki bodo imeli možnost sodelovati z uveljavljenimi skladatelji iz našega prostora. Meje med zvrstmi glasbe se v zadnjih letih brišejo in marsikdaj določeno glasbo le s težavo uvrstimo v specifičen predal. Tako je tudi s klasično glasbo, ki je v zadnjih desetletjih sprejela in s pridom izkoristila številne lastnosti folklorne, popularne in alternativne glasbe. V Metabonmaju publiki predstavljamo širok in pester razpon glasbe, ki jo z eno besedo označujemo za klasično.

Azil se nahaja v Ljubljani, v Avtonomnem kulturnem centru Metelkova mesto, v stavbi Hlev. Namenjen je gostovanju umetnikov in ustvarjalcev na delovnem obisku (program Artist-in-residence).
Več>>>

Web stran:
https://stara.kudmreza.org/osebnokolektivno

Osebno sfero umetniškega udejstvovanja vedno sooblikuje kolektivna. In ker velja tudi obratno, je ti dve sferi vsaj znotraj istočasnosti, kakršna je improvizacija, nemogoče misliti ločeno eno od druge.

Na takšni predpostavki sloni praksa festivala Osebno – kolektivno, ki bo letos potekal že drugič. Njegov glavni namen je po eni strani prepletanje »osebne« in »kolektivne« umetniške dejavnosti, po drugi strani pa tudi različnih umetniških zvrsti. Poleg glasbenih improvizatorjev se bodo festivala tokrat udeležili tudi slikarji, videasti, plesalci, performerji, gledališčniki in zvočni umetniki.

Čeprav KUD Mreža arhivsko gradivo (fotografije, zvočni in video posnetki, medijski odzivi, esejistični zapisi, dokumentacija, itd.) zbira že vse od zasedbe leta 1993, arhiv še ni popoln niti sistematiziran. Vse ljubiteljske arhiviste vabimo k sodelovanju; dopolnjevanju in razvrščanju arhivskega gradiva. Doslej zbrano gradivo si je mogoče ogledati v pisarni društva Mreža.

KUD Mreža neuveljavljenim umetnikom, umetnicam in rokodelcem posreduje informacije o aktualnih razpisih za (so)financiranje projektov in jin nudi pomoč pri pridobivanju sredstev. Te, pa tudi informacije o pozivih k sodelovanju pri različnih umetniških projektih in festivalih, so dosegljive na sedežu društva na Masarykovi 24 v Ljubljani.